Kooperativni online bibliografski sistem in servisi, Instituta informacijskih znanosti (IZUM) v Mariboru, povezuje in podpira funkcije in dejavnosti knjižnic, informacijskih centrov in informacijskih servisov v Sloveniji. Online dostopne baze podatkov in katalogi v sistemu COBISS

Vsebuje slovensko vzajemno bibliografsko bazo COBIB in izbrane baze knjižnic (NUK, univerzitetnih in visokošolskih, specialnih (zdravstvo), splošnoizobraževalnih in šolskih knjižnic). Je rezultat online vzajemne katalogizacije in vsebuje več kot 1.5 milijona bibliografskih zapisov o knjižnem in neknjižnem gradivu (monografije, serijske publikacije, članki).

Baza podatkov COLIB vsebuje vse pomembnejše podatke o slovenskih knjižnicah.

INFORS (informacijski sistem INFOrmacijskih Resursov v Sloveniji) je sistem med seboj povezanih baz podatkov o informacijskih virih v Sloveniji ali dosegljivih iz Slovenije.

Baza podatkov SwetScan (nizozemskega proizvajalca Swets & Zeitlinger B.V.) vsebuje kazala za 14.000 znanstvenih in strokovnih revij.

Servis Web of Science (WoS) omogoča dostop do treh baz podatkov z indeksi citiranosti: Science Citation Index ExpandedR, Social Sciences Citation IndexR in Arts & Humanities Citation IndexR. Vključeni so podatki za obdobje od leta 1970 dalje, baze podatkov pa se dopolnjujejo tedensko. Gradi in vzdržuje jih Institute for Scientific InformationR (Inštitut za znanstveno informiranje), ISIR, Philadelphia, Pennsylvania, USA, ki je tudi lastnik vseh avtorskih pravic. Sedaj dostopen tudi vsem raziskovalcem na Inštitutu za varovanje zdravja RS preko gesla (dogovor v INDOK-u).

DOSTOP

Do baz podatkov servisa WoS lahko dostopamo direktno preko povezave http://wos.izum.si/ ali preko IZUMovega strežnika (povezava ISI-Web of Science http://home.izum.si/izum/ft_baze/wos.htm).

MEDLINE, za področje biomedicine najpomembnejša in najbolj razširjena bibliografska baza, ki jo gradi National Library of Medicine (Ameriška nacionalna knjižnica za medicino) že od leta 1966. Vsebuje preko 11 milijonov zapisov o člankih iz več kot 4600 biomedicinskih revij. Zapisi vsebujejo deskriptorje iz tezavra MESH, večina tudi izvlečke.

Od leta 1997 je zbirka brezplačno dostopna preko WWW, najbolj znana sta servisa PubMed in Internet Grateful Med, ki ju ponuja National Library of Medicine.

Omogoča prost dostop do zbirke MEDLINE, PreMEDLINE, kakor tudi povezave do elektronskih revij in zbirke MEDLINEplus.

Možno je izčrpno preiskovanje zbirke.

Poleg dostopa do zbirke MEDLINE omogoča dostop še do drugih baz podatkov (OldMEDLINE, Aidsline, Bioethicsline, Toxline…).

povezave do informacij za uporabnike zdravstvenih storitev (consumer health information), tako za zdravnike kot paciente. Gradi jo Ameriška nacionalna knjižnica za medicino in poleg osnovnih pojmov o bolezni ponuja dostop do medicinskih slovarjev, enciklopedij in knjižnic, vendar predvsem ameriških.

(DOSTOP Z GESLOM) EIFL Direct – Electronic Information for Libraries Direct (Elektronske informacije za knjižnice Direct) je skupni projekt ustanov Zavoda za Odprto družbo (OSI) in EBSCO Publishing. Omogočen dostop do preko 3000 revij s polnimi besedili, časopisov in seznamov novosti ter preko 1300 brošur in referenčnih zbirk s polnimi besedili. Primarno pokriva področja družbenih in humanističnih ved kot tudi medicinsko zbirko MEDLINE.

Javna zbirka elektronskih znanstvenih dokumentov tako s področja biomedicine kot celotne znanosti o živi naravi. Omogoča prost dostop do člankov s polnimi besedili.

Zamisel je, da bi bile vse elektronske znanstvene publikacije dostopne vsem in zastonj. Sistem naj bi vodilo kolegijsko telo, sestavljeno iz znanstvenikov, NIH pa bi nudil samo tehnično in finančno podporo.

Ker znanost o živi naravi vključuje izredno široko znanstveno področje z biologijo, biokemijo, biofiziko, biotehnologijo, genetiko, celotno biotehniko in seveda medicino, bo ta akcija – če bo uspela – znanstveno komuniciranje v dobrem delu vse znanosti postavila na popolnoma nova načela. Dodatne ideje, ki jih je sprožila Varmusova pobuda, kažejo, da bi uspeh zbirke PubMed Central prelomil dosedanjo prakso znanstvenega informiranja in komuniciranja po vsem svetu in na vseh znanstvenih področjih (Adamič Š, Nekrep FV. Raziskovalec junij 2000: