Raziskovalni program Inštituta za zgodovinske študije UP ZRS se osredotoča na preučevanje primorskega in istrskega prostora kot geografsko kompleksne regije in zgodovinskega etničnega oziroma narodnega ter kulturnega stičišča med Srednjo Evropo in Mediteranom ter med evropskim vzhodom in zahodom.

Teme tega preučevanja se nanašajo na družbene, gospodarske, antropološke, etnološke, politične in kulturne aspekte, s posebnim ozirom na slovensko zgodovino, tako iz vidika celotnega regionalnega prostora kot iz aspekta krajevne ali mikroanalitične ravni, glede na posamezna zgodovinska obdobja oziroma dogodke v perspektivi “dolgega trajanja”.

Med programskimi nalogami je tudi delo na področju metodologije z razvijanjem analitičnih in interpretacijskih pristopov. Pri tem je poudarek na preseganju strogega ločevanja med strokami in spodbujanju raziskovalcev različnih strok k interdisciplinarnemu delu. To nam narekuje kompleksnost zgodovinske problematike tega prostora zaradi kompenetracije in izrazite interakcije med družbeno-gospodarskimi, narodno-etnološkimi, geografskimi, jezikovnimi, političnimi, kulturnimi in drugimi aspekti. Zaradi tega je ni mogoče dovolj učinkovito obravnavati in poglobljeno razumeti samo skozi eno ali drugo področje zgodovinopisja, ampak je potreben celovitejši pristop, pri katerem so si tudi druge znanstvene discipline medsebojno komplementarne.

“Globalni pristop” predpostavlja tudi upoštevanje širokega spektra najrazličnejših virov. Ob klasični pisni arhivski ter drugi kvalitativni dokumentaciji je naloga programa inštituta ovrednotiti tudi druge vrste virov, in sicer serialne vire in vire t. i. ljudskega pisanja oziroma ustnega izročila, t. i. ustne zgodovine (oral history). Prvi pridejo v poštev tako za preučevanje demografskih aspektov kot tudi širših družbenih in gospodarskih tem. Dolgoročnejši namen raziskovalnega programa pa je najrelevantnejše izmed teh virov (na primer tiste, ki se nanašajo na prebivalstvo in ki predstavljajo temeljno gradivo za razne vrste raziskav) sistematično nominativno “informatizirati” (to je vnesti v ustrezen računalniški sistem), kar bo znatno olajšalo njihovo uporabo bodisi za kvantitativne analize bodisi za študije, ki se opirajo na nominativne baze podatkov. Tovrstni projekt pa je mišljen tudi za tržno uporabo, na primer v rodoslovne in podobne namene.

Viri ustne zgodovine predstavljajo posebno področje naših analiz. Med ustne vire štejemo dnevniške in spominske zapise, korespondence in ustna pričevanja, kot neposreden izraz ljudi, čigar kultura (mišljena v antropološkem smislu) je verbalna in se ne pojavlja v neposredno zapisani obliki. Kot pomembno gradivo za preučevanje zgodovine “malega” človeka, miselnosti, vedenjskih modelov in vsakdanjega življenja, družbenih odnosov je tudi temeljno za razumevanje človekovega doživljanja epohalnih prelomnih momentov. Ta raziskovalna usmeritev predvideva predhodno oziroma vzporedno evidentiranje in zbiranje tovrstnega gradiva na terenu v sodelovanju s krajevnimi institucijami in posamezniki in s ciljem ustanovitve arhiva ali več arhivov za gradivo ustne zgodovine. Raziskovalni program je še ključnega pomena za ohranitev te dokumentacije in zgodovinskega spomina nasploh, če pomislimo, da je ta dokumentacija v zasebnih rokah in ostaja popolnoma nezaščitena, ker ustanove, ki so zadolžene za hranjenje in zaščito zgodovinskih arhivov, nimajo do nje nobene pravice, dokler jim je lastniki sami ne predajo. V slovenskem prostoru se vrh tega na institucionalni ravni (razen morda pri etnologih) do danes še ni utrdila dovolj močna zavest o pomenu, ki ga ima tovrstna dokumentacija kot dopolnilna baza informacij za slovensko zgodovino nasploh, še zlasti glede na družbene značilnosti slovenskega naroda, ki tudi v dobi “pismenosti” dolgo časa ni imel prave priložnosti za zapuščanje pisnega zgodovinskega gradiva. Toliko bolj je to pomembno za primorski prostor, ki se je po prvi svetovni vojni znašel v drugi in vrh tega do slovenskega naroda sovražni državi, ki je slovenskemu človeku odvzela celo pravico ustnega izražanja in ga v svoji zgodovinski dokumentaciji prikazovala le skozi oči zavojevalca in potujčevalca.