Uncategorized

Sredozemski hum

Raziskovalni program Inštituta za zgodovinske študije UP ZRS se osredotoča na preučevanje primorskega in istrskega prostora kot geografsko kompleksne regije in zgodovinskega etničnega oziroma narodnega ter kulturnega stičišča med Srednjo Evropo in Mediteranom ter med evropskim vzhodom in zahodom.

Teme tega preučevanja se nanašajo na družbene, gospodarske, antropološke, etnološke, politične in kulturne aspekte, s posebnim ozirom na slovensko zgodovino, tako iz vidika celotnega regionalnega prostora kot iz aspekta krajevne ali mikroanalitične ravni, glede na posamezna zgodovinska obdobja oziroma dogodke v perspektivi “dolgega trajanja”.

Med programskimi nalogami je tudi delo na področju metodologije z razvijanjem analitičnih in interpretacijskih pristopov. Pri tem je poudarek na preseganju strogega ločevanja med strokami in spodbujanju raziskovalcev različnih strok k interdisciplinarnemu delu. To nam narekuje kompleksnost zgodovinske problematike tega prostora zaradi kompenetracije in izrazite interakcije med družbeno-gospodarskimi, narodno-etnološkimi, geografskimi, jezikovnimi, političnimi, kulturnimi in drugimi aspekti. Zaradi tega je ni mogoče dovolj učinkovito obravnavati in poglobljeno razumeti samo skozi eno ali drugo področje zgodovinopisja, ampak je potreben celovitejši pristop, pri katerem so si tudi druge znanstvene discipline medsebojno komplementarne.

“Globalni pristop” predpostavlja tudi upoštevanje širokega spektra najrazličnejših virov. Ob klasični pisni arhivski ter drugi kvalitativni dokumentaciji je naloga programa inštituta ovrednotiti tudi druge vrste virov, in sicer serialne vire in vire t. i. ljudskega pisanja oziroma ustnega izročila, t. i. ustne zgodovine (oral history). Prvi pridejo v poštev tako za preučevanje demografskih aspektov kot tudi širših družbenih in gospodarskih tem. Dolgoročnejši namen raziskovalnega programa pa je najrelevantnejše izmed teh virov (na primer tiste, ki se nanašajo na prebivalstvo in ki predstavljajo temeljno gradivo za razne vrste raziskav) sistematično nominativno “informatizirati” (to je vnesti v ustrezen računalniški sistem), kar bo znatno olajšalo njihovo uporabo bodisi za kvantitativne analize bodisi za študije, ki se opirajo na nominativne baze podatkov. Tovrstni projekt pa je mišljen tudi za tržno uporabo, na primer v rodoslovne in podobne namene.

Viri ustne zgodovine predstavljajo posebno področje naših analiz. Med ustne vire štejemo dnevniške in spominske zapise, korespondence in ustna pričevanja, kot neposreden izraz ljudi, čigar kultura (mišljena v antropološkem smislu) je verbalna in se ne pojavlja v neposredno zapisani obliki. Kot pomembno gradivo za preučevanje zgodovine “malega” človeka, miselnosti, vedenjskih modelov in vsakdanjega življenja, družbenih odnosov je tudi temeljno za razumevanje človekovega doživljanja epohalnih prelomnih momentov. Ta raziskovalna usmeritev predvideva predhodno oziroma vzporedno evidentiranje in zbiranje tovrstnega gradiva na terenu v sodelovanju s krajevnimi institucijami in posamezniki in s ciljem ustanovitve arhiva ali več arhivov za gradivo ustne zgodovine. Raziskovalni program je še ključnega pomena za ohranitev te dokumentacije in zgodovinskega spomina nasploh, če pomislimo, da je ta dokumentacija v zasebnih rokah in ostaja popolnoma nezaščitena, ker ustanove, ki so zadolžene za hranjenje in zaščito zgodovinskih arhivov, nimajo do nje nobene pravice, dokler jim je lastniki sami ne predajo. V slovenskem prostoru se vrh tega na institucionalni ravni (razen morda pri etnologih) do danes še ni utrdila dovolj močna zavest o pomenu, ki ga ima tovrstna dokumentacija kot dopolnilna baza informacij za slovensko zgodovino nasploh, še zlasti glede na družbene značilnosti slovenskega naroda, ki tudi v dobi “pismenosti” dolgo časa ni imel prave priložnosti za zapuščanje pisnega zgodovinskega gradiva. Toliko bolj je to pomembno za primorski prostor, ki se je po prvi svetovni vojni znašel v drugi in vrh tega do slovenskega naroda sovražni državi, ki je slovenskemu človeku odvzela celo pravico ustnega izražanja in ga v svoji zgodovinski dokumentaciji prikazovala le skozi oči zavojevalca in potujčevalca.

Kronika

Je obtoženi Erasmo Angelillo vedel, da ima ponarejene bankovce in zakaj je imel denar skrit v škornju, ne pa spravljen v sefu hotelske sobe?

Erasmo Angelillo in Isabella Prudente, ki sta že sedem mesecev v priporu, trdita, da nista vedela, da je bil denar ponarejen. Foto: Nada Mihajlović

Kaj je počel italijanski par iz Barija konec januarja letos v igralnici Austria Trend Hotela v Ljubljani, da že sedem mesecev ždi v priporu v tuji državi in posluša žlobudranje v nerazumljivem slovanskem jeziku? Sta se 55-letni Erasmo Angelillo in njegova dve leti mlajša življenjska sopotnica Isabella Prudente prišla zgolj zabavat, proslavit Isabellin 53. rojstni dan, ali pa sta želela izpeljati diaboličen načrt, ki se jima je zaradi čutne krupjejeve roke izjalovil?

V obtožnici, ki jo je spisala okrožna državna tožilka

, piše, da sta Angelillo in Prudentejeva v petek, 23. januarja, okoli 22. ure v sostorilstvu spravila v obtok ponarejen denar. Preprosto povedano, krupje na mizi za ameriško ruleto je na otip zaznal, da je 140 evrov (sedem dvajsetevrskih bankovcev), ki jih je za žetone unovčil Angelillo, zelo sumljivih. Krupje je Angelillu povsem običajno izročil žetone, bankovce pa predal glavnemu blagajniku, ki je ugotovil, da so brez ultravijoličnega zaščitnega elementa in da imajo imitiran vodni tisk.

Italijan je igral naprej in se okoli polnoči odpravil v sobo, žena pa se še ni mogla odlepiti od mize za blackjack. Okoli druge ure ga je iz spanja zbudilo trkanje. Vstopila sta policista v civilu in mu prek direktorja hotela povedala, da ga bodo aretirali zaradi unovčevanja ponarejenega denarja. “Sedaj vem, kaj pomeni ne, takrat pa nisem vedel, kaj pomeni ta beseda,” je na sodišču sodnici

povedal Angelillo in potožil, da so policisti zavrnili njegovo prošnjo za odvetnika. Naslednje jutro so policisti preiskali obtoženčevo hotelsko sobo. Na zelo nenavadnem mestu, v škornju, so našli okoli tisoč evrov. Izkazalo se je, da je pet bankovcev po sto evrov ponarejenih. “Nisem vedel, da je denar ponarejen,” trdi Angelillo in dodaja: “In tudi skril ga nisem, le sefa v sobi ne znam odpreti. Vedno naredim tako.”

In kako pogosto shrani 55-letni južnjak, doma s “pete na škornju”, denar v škornju? Povprečno dvakrat na mesec. Tolikokrat namreč z ženo s čarterskim poletom odfrčita praviloma v Črno goro (doslej dvakrat v Slovenijo), kjer si privoščita konec tedna ob hazardiranju in zabavi. V ceno so vključeni vsi stroški za dve osebi (prevoz, nastanitev, hrana in žetoni). Pri takšnih paketih je nujen pogoj, da posameznik ali par določeno vsoto (v obravnavanem primeru 5000 evrov) unovči v žetone in da določeno število ur (štiri ali pet na dan) aktivno igra. Žetoni, ki jih prejme, niso unovčljivi za denar. Vse žetone mora ob primerno visokih stavah vložiti v igro, dobitki pa so izplačani v drugačnih žetonih, takšnih, ki so zamenljivi za denar. Dejanski stroški vikend paketa so tako odvisni od uspešnosti kockanja, lahko se celo zgodi, da ima posameznik na koncu dobiček, kar pa se pripeti izjemno redko.

“Na vikend paketih izgubiva največ 200 do 300 evrov, včasih pa tudi kaj dobiva,” je razložil Angelillo, ki je do pripora skupaj z ženo, obtoženo sostorilstva, vodil trgovino Mavrične barve v Bariju. Tožilko Boljte Brusovo pa je ob dejstvu, da se z Isabello že tri ali štiri leta redno dvakrat na mesec podajata na hazarderske pustolovščine, na katerih je možno mimogrede izgubiti vseh 5000 evrov, zanimalo, koliko sta zaslužila s trgovsko dejavnostjo. Če sta povedala iskreno, toliko, da sta se brez težav prebila skozi mesec, skupaj od 2000 do 2500 evrov. Vsekakor računica pogumnih: redno kockanje z vsoto, dvakrat višjo od mesečne plače. Lahko se le vprašamo, od kod jima takšni zneski in kakšni nečedni posli so bili posredi.

Do naslednje obravnave, ki bo konec septembra, bosta obtožena ostala v priporu. Sodnica je namreč zavrnila varščino v višini 30.000 evrov, ki jo je za odpravo pripora Angelillu predlagal njegov zagovornik

. Sodišče si namreč ne more dovoliti, da bi obtoženi za kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen do osmih let zapora, odšel v Italijo, in verjeti, da se bo prostovoljno vrnil na obravnavo.

Lani so slovenski policisti zasegli za več kot 220.000 evrov ponarejenih evrskih bankovcev in kovancev, nekaj pa je bilo tudi ameriških dolarjev in švicarskih frankov. Ponarejeni denar se praviloma unovči v trgovinah, gostinskih lokalih, na koncertih in veselicah ter na bencinskih črpalkah in v igralnicah. V Slovenijo ponarejeni denar najpogosteje pride iz Italije in držav južnega Balkana.

Kooperativni online bibliografski sistem in servisi, Instituta informacijskih znanosti (IZUM)

Kooperativni online bibliografski sistem in servisi, Instituta informacijskih znanosti (IZUM) v Mariboru, povezuje in podpira funkcije in dejavnosti knjižnic, informacijskih centrov in informacijskih servisov v Sloveniji. Online dostopne baze podatkov in katalogi v sistemu COBISS

Vsebuje slovensko vzajemno bibliografsko bazo COBIB in izbrane baze knjižnic (NUK, univerzitetnih in visokošolskih, specialnih (zdravstvo), splošnoizobraževalnih in šolskih knjižnic). Je rezultat online vzajemne katalogizacije in vsebuje več kot 1.5 milijona bibliografskih zapisov o knjižnem in neknjižnem gradivu (monografije, serijske publikacije, članki).

Baza podatkov COLIB vsebuje vse pomembnejše podatke o slovenskih knjižnicah.

INFORS (informacijski sistem INFOrmacijskih Resursov v Sloveniji) je sistem med seboj povezanih baz podatkov o informacijskih virih v Sloveniji ali dosegljivih iz Slovenije.

Baza podatkov SwetScan (nizozemskega proizvajalca Swets & Zeitlinger B.V.) vsebuje kazala za 14.000 znanstvenih in strokovnih revij.

Servis Web of Science (WoS) omogoča dostop do treh baz podatkov z indeksi citiranosti: Science Citation Index ExpandedR, Social Sciences Citation IndexR in Arts & Humanities Citation IndexR. Vključeni so podatki za obdobje od leta 1970 dalje, baze podatkov pa se dopolnjujejo tedensko. Gradi in vzdržuje jih Institute for Scientific InformationR (Inštitut za znanstveno informiranje), ISIR, Philadelphia, Pennsylvania, USA, ki je tudi lastnik vseh avtorskih pravic. Sedaj dostopen tudi vsem raziskovalcem na Inštitutu za varovanje zdravja RS preko gesla (dogovor v INDOK-u).

DOSTOP

Do baz podatkov servisa WoS lahko dostopamo direktno preko povezave http://wos.izum.si/ ali preko IZUMovega strežnika (povezava ISI-Web of Science http://home.izum.si/izum/ft_baze/wos.htm).

MEDLINE, za področje biomedicine najpomembnejša in najbolj razširjena bibliografska baza, ki jo gradi National Library of Medicine (Ameriška nacionalna knjižnica za medicino) že od leta 1966. Vsebuje preko 11 milijonov zapisov o člankih iz več kot 4600 biomedicinskih revij. Zapisi vsebujejo deskriptorje iz tezavra MESH, večina tudi izvlečke.

Od leta 1997 je zbirka brezplačno dostopna preko WWW, najbolj znana sta servisa PubMed in Internet Grateful Med, ki ju ponuja National Library of Medicine.

Omogoča prost dostop do zbirke MEDLINE, PreMEDLINE, kakor tudi povezave do elektronskih revij in zbirke MEDLINEplus.

Možno je izčrpno preiskovanje zbirke.

Poleg dostopa do zbirke MEDLINE omogoča dostop še do drugih baz podatkov (OldMEDLINE, Aidsline, Bioethicsline, Toxline…).

povezave do informacij za uporabnike zdravstvenih storitev (consumer health information), tako za zdravnike kot paciente. Gradi jo Ameriška nacionalna knjižnica za medicino in poleg osnovnih pojmov o bolezni ponuja dostop do medicinskih slovarjev, enciklopedij in knjižnic, vendar predvsem ameriških.

(DOSTOP Z GESLOM) EIFL Direct – Electronic Information for Libraries Direct (Elektronske informacije za knjižnice Direct) je skupni projekt ustanov Zavoda za Odprto družbo (OSI) in EBSCO Publishing. Omogočen dostop do preko 3000 revij s polnimi besedili, časopisov in seznamov novosti ter preko 1300 brošur in referenčnih zbirk s polnimi besedili. Primarno pokriva področja družbenih in humanističnih ved kot tudi medicinsko zbirko MEDLINE.

Javna zbirka elektronskih znanstvenih dokumentov tako s področja biomedicine kot celotne znanosti o živi naravi. Omogoča prost dostop do člankov s polnimi besedili.

Zamisel je, da bi bile vse elektronske znanstvene publikacije dostopne vsem in zastonj. Sistem naj bi vodilo kolegijsko telo, sestavljeno iz znanstvenikov, NIH pa bi nudil samo tehnično in finančno podporo.

Ker znanost o živi naravi vključuje izredno široko znanstveno področje z biologijo, biokemijo, biofiziko, biotehnologijo, genetiko, celotno biotehniko in seveda medicino, bo ta akcija – če bo uspela – znanstveno komuniciranje v dobrem delu vse znanosti postavila na popolnoma nova načela. Dodatne ideje, ki jih je sprožila Varmusova pobuda, kažejo, da bi uspeh zbirke PubMed Central prelomil dosedanjo prakso znanstvenega informiranja in komuniciranja po vsem svetu in na vseh znanstvenih področjih (Adamič Š, Nekrep FV. Raziskovalec junij 2000: