Zagorica je rojstni kraj Jurija Vege, znamenitega slovenskega matematika in vojškega strokovnjaka. Zagorica se nahaja v neposredni bližini Dolskega. V domačiji lahko vidite zbirko o Juriju Vegi. Pripravljena je tudi multimedijska predstavitev tega velikega matematika. Njegov rojstni dan je proglašen za občinski praznik Občine Dol pri Ljubljani.

Do Zasavske svete gore vodi pešpot od Klenika pri Vačah vse do vrha, ki se nahaja na 852 m. Na vrhu je cerkev sv. Marije. Kraj je bil naseljen že v prazgodovinski dobi. Pri župni cerkvi je manjše halštatsko gradišče, ki so ga v novejšem času večinoma prekrile stavbe in pokopališče. Cerkev sv. Matije je zelo stara. V obzidju pod cerkvijo je velika obokana veža, kjer je bil v srednjem veku sramotilni steber gamberških fevdalcev in je edini te vrste v Sloveniji.

Litija je bila kot Villa Litta prvič omenjena že leta 1145. Po Valvasorju naj bi ime nastalo iz latinske besede .litus., ki pomeni obrežje. Danes si lahko popotnik v Litiji ogleda stari del mesta s še ohranjenim Farbarjevim gradom, staro glavarstvo ob železnici (to je ena najstarejših zgradb v mestu, danes je v njej knjižnica), veličastno stavbo bivšega sodišča (v kateri je od 2. sv. vojne naprej šola) in veličasten Plečnikov spomenik žrtvam druge svetovne vojne.

Šmartno pri Litiji je staro naselje. Začetki naselbine segajo daleč v zgodovino. Dolgo časa je bilo Šmartno pomembnejše od Litije. Tu je bilo upravno, obrtno in trgovsko središče za vso litijsko okolico. Ko pa je leta 1849 mimo Litije stekla železnica, se je pričela razvijati predvsem Litija, ki je kmalu prevzela vse značilnosti središča. Največjo značilnost daje kraju mogočna neogotska cerkev, zgrajena 1900 in leto dni kasneje tudi posvečena. V cerkvi hranijo nagrobne spomenike iz 16. stol., ki so jih ohranili še iz stare cerkve. Najstarejši je nagrobnik Erazma Wagna, kranjskega plemiča, ki je umrl 1522 in je domnevno začel graditi grad Bogenšperk. Najstarejša hiša v kraju je kaplanija iz leta 1580.

Grad Bogenšperk stoji južno od Litije. Grad je obnovljen in v njem so številne muzejske zbirke. Prvi lastniki so bili iz rodbine Wagen (15. ali 16. stol.). Leta 1672 ga je kupil Janez Vajkard Valvasor (1641 . 1693) in v njem imel tiskarno. Valvasor je na Bogenšperku napisal svoje najobsežnejše in najpomembnejše delo Slava vojvodine Kranjske (1689). Na gradu si lahko danes ogledamo poročno dvorano (nekdanjo Valvasorjevo knjižnico), slovensko geodetsko zbirko, lovsko zbirko, geološko zbirko, muzej NOB, razstavo oblačil iz Valvasorjevega obdobja, muzej vraževerja, Valvasorjevo delovno sobo, muzej tiskarstva, viteško sobo, grajsko kapelo in gostišče.

Ob bogatih izvirih termalne vode so na Izlakah že v prejšnjem stoletju (1788) zrastle Medijske toplice. V neokrnjenem okolju in čistem zraku je gostom na voljo hotel s 35 sobami, restavracijo, seminarskimi prostori, velikim letnim kopališčem, zimskim bazenom, zdravniško ordinacijo, savno in masažami. V najožji okolici hotela je vrsta možnosti za rekreacijo.

Nad Moravčami je zelo znana Limbarska gora s cerkvijo sv. Valentina, ki je vredna ogleda. Ob cerkvi je gostišče in lepi razgledi na vse strani. Gora je znana predvsem po prireditvi. Po nagelj na Limbarsko goro, ki vsako leto poteka tisto nedeljo, ki je najbližje materinskemu dnevu. Dekleta in žene, ki pridejo na vrh, dobijo takrat nageljne.

Trojane so s svojo lego tik pod prevalom Učakom (609 m) najlažji prehod iz Ljubljanske kotline v Savinjsko dolino. Stari Rimljani so tod speljali cesto Aquilea-Emona-Atrans (Trojane) - Celeia. Na rimsko naselje še spominjajo arheološke najdbe: nagrobniki, votivni kamni, deli kipov, keramike, stekla in rimskih novcev, s katerimi je svojo zbirko povečal tudi J. V. Valvasor. Danes pa so Trojane priljubljena izletniška postojanka predvsem zaradi izjemno okusnih krofov.