|
V tej kategoriji
|
|
E-Novice
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Krožna pot GEOSS
Krožna pot GEOSS je posebej označena in vodi po širšem območju GEOSS-a. Dolga je okoli 10 km, s skupno višinsko razliko 330 m (vzpon 330 m, sestop 330 m; najvišja višinska točka je Slemšek s 667 m), z največjo višinsko razliko okoli 150 m, čas hoje pa je okrog tri do štiri ure. Speljana je mimo največjih znamenitosti ožjega območja Vač. Vključuje Vače, Klenik s povečano kopijo situle z Vač, arheološka najdišča na Kroni s prazgodovinsko naselbino, Slemšek, Mačkovec in GEOSS. Pot začnemo v vasi Slivna (slika zgoraj) in se vanjo vrnemo. Označena je s tablicami »Pot GEOSS« in s posameznimi markacijami.
Zemljevid krožne poti GEOSS
|
|
|
|
|
|
|
Opis krožne poti
Začetek poti je v vasi Slivna, ki je manjša strnjena vas. Obdajajo jo polja, sadovnjaki. Predeli, ki so bolj strmi, so poraščeni z mešanim gozdom. Sredi vasi stoji Škundrova kašča, na domačiji Kimovec pa je razstavljeno staro kmečko orodje, ki ga zbira domačin Jože Kimovec. Središče vasi je znamenito tudi po lesenih skulpturah, ki jih ustvarja domačin Tone Vrtačnik. Od kod ime Slivna? O tem pripoveduje legenda iz turških časov. Turki so namreč na enem svojih nočnih pohodov prišli v vas, sedanjo Slivno. Na domačiji z 10-člansko družino so jih 9 ubili, domačijo požgali, mladega fanta pa ujeli in odpeljali s seboj, da bi ga vzgojili za janičarja. Odvlekli so ga privezanega za konjski rep. V turškem cesarstvu je služil pri velikem posestniku, obenem pa so ga pripravljali za janičarja. Vendar pa si je fant po gibanju sonca dobro zapomnil, v katero smer so ga odpeljali, in svojega domačega kraja ni pozabil.
Ko so bili nekega dne Turki na gostiji, je izkoristil priložnost in z Marjetico, ki so jo ravno tako ugrabili, pobegnil. Z Marjetico sta s seboj vzela tri konje, na enega od njih pa položila sadike dreves, ki sta jih gojila v izgnanstvu. Tudi po več letih izgnanstva sta našla pot nazaj do rodnega kraja in posadila sadike, ki sta jih pritovorila s seboj. To so bile slive in od tedaj se ta kraj imenuje Slivna.
|
Iz središča vasi Slivna se napotimo proti GEOSS-u
|
|
|
|
|
|
|
|
Projekt je zasnoval 1981. leta Peter Svetik in predstavlja s svojimi obeležji, prireditvami in drugimi dogodki simbolno središče slovenstva. Po dvesto metrih, pri Rožančevem hlevu, zavijemo levo in po kolovozu mimo zanimivega starega opornega zidu kmalu pridemo v Rove. Kamniti zid, pod katerim je steza, je v davni preteklosti služil kot oporni zid za vinograd, ki je bil nad njim. Preden pridemo v Rove, je kratek odcep navkreber, ki vodi do votline, v kateri so Nemci zajeli dvanajst domačinov in jih nad Vačami postrelili kot talce. V Rovah je na levi strani ceste stara hiša, zidana iz kamenja, v značilnem slogu, ki so ga uporabljali v teh krajih. Stara je 220 let.
Od tu nadaljujemo pot po cesti skozi Klanec in pred križiščem cest Kandrše-Vače-Slivna pri gospodarskem poslopju zavijemo desno. Nato skozi gozd nadaljujemo po označeni poti do šole in gasilskega doma na Vačah. Na Vačah si lahko ogledamo nekatere znamenitosti, kot so: Dom GEOSS z zbirkami, vodnjak na trgu, cerkev sv. Andreja z božjim grobom, tovorna tehtnica, perišče.
Od tu se napotimo proti vzhodu mimo fosilne obale proti Kleniku.
Ob poti si ogledamo Alejo ustvarjalnosti, sušilnico lanu,
rojstno hišo Klenik št. 8, kjer se je rodil najditelj situle z Vač, Janez Grilc. Le nekaj korakov naprej lahko občudujemo povečano poustvaritev situle z Vač.
|
Povečana kopija situle z Vač
|
|
|
|
|
|
|
|
Sprehod nadaljujemo navkreber, do vodnega rezervoarja, nato krenemo ostro levo proti Slemšku. Vse od povečane poustvaritve situle hodimo po Arheološki poti Vače. Oznake nas opozarjajo na arheološke znamenitosti. Smo na prostoru pomembnih arheoloških najdišč. Posebno pa smo pozorni na kraj, kjer je bila najdena situla z Vač. Nadaljujemo proti zahodu, prečkamo večji travnik, nad katerim je še vedno dobro viden južni obrambni nasip Krone, kjer je bila nekdanja naselbina. Na obisk tega območja še posebej opozarja arheološka pot. Sledimo poti ob robu večjega travnika in dospemo do cerkvice Sv. Križa na hribu Slemšek.
Verjetno je bilo tu že prastaro svetišče. Prvotno je bila tu le kapela iz 18. stoletja, cerkev pa je bila postavljena v 2. polovici 19. stoletja. Po potresu 1895 in po požaru 4. julija 1890 je bila močno poškodovanja. S Slemška se spuščamo po dobro uhojeni stezi in pridemo do prevala, kjer stoji kapelica. Ta preval je najnižja točka na grebenu, severno nad Vačami. Tu je potekala jantarska pot s severa proti jugu v dolino Save. Po razmeroma položni poti pridemo do planote Mačkovec. V gozdu nas oznaka opozori, da je na desni strani lovska koča Lovske družine Vače. V Mačkovcu si ogledamo kamnito mizo.
Ob poti sta dve tablici, ki nas opozarjata na še komaj vidne razvaline gradu Ketzenberg na levi strani poti in ostanki fužine na desni strani poti. V Mačkovcu si ogledamo kamnito mizo, ki ji je streho uredil Silvo Klopčič z Mačkovca. Miza naj bi izvirala iz gradu Ketzenberg iz leta 1304. Čez Mačkovec se usmerimo po cesti do križišča cest Kandrše-Slivna-Vače in nadaljujemo po levi cesti proti Slivni, do kraja, kjer smo pohod začeli.
|
|
