Sluh je eden izmed petih čutov, s katerim človek zaznava svet in okolico. Izredno pomemben je predvsem v zgodnjem razvoju otroka. Sluh se razvije relativno hitro in že v prvih mesecih življenja lahko dojenček aktivno posluša, zaznava glasove in razlikuje zvoke, kar mu daje odlično osnovo za nadaljnji kognitivni in socialni razvoj. Žal je včasih ta sposobnost omejena, zato je eno od učinkovitih orodij za prepoznavanje morebitnih težav test sluha, ki ga lahko izvedemo že pri dojenčkih in tako čim prej ukrepamo ter najdemo ustrezno rešitev, s katero otroku zagotovimo poln razvoj.
Razvoj sluha
Človek lahko sliši zvoke okolice že v maternici:
- V 20.–25. tednu nosečnosti naj bi plod začel zaznavati zvoke.
- Od 28. tedna nosečnosti dalje se na te glasove odziva.
- Ob rojstvu je sluh funkcionalen, vendar še v razvoju.
- V prvem letu življenja poteka hitro zorenje slušnih poti in z njimi povezanih možganskih centrov.
Do teh dognanj smo prišli šele v 20. stoletju. Takrat smo začeli bolje razumeti pomen zgodnjega razvoja možganov in vpliv senzoričnih dražljajev na razvoj govora pri otroku. Posledično so v 90. letih številne države uvedle univerzalno neonatalno presejanje sluha oziroma test sluha za novorojenčke, pri katerem rutinsko preverijo sluh po rojstvu.
Zakaj zgodnje preverjanje sluha?
Zgodnje odkritje morebitnih težav s sluhom pri otroku je ključno, saj se možgani v prvih letih življenja najbolj intenzivno razvijajo. Neodkrita izguba sluha lahko močno vpliva na razvoj govora, zgodnja intervencija pa bistveno izboljša rezultate. Predvsem prvih 6 do 12 mesecev predstavlja kritično obdobje za razvoj govora, zato je v tem času zelo smiselno izvesti test sluha, saj lahko morebitne težave tako čim prej odpravimo in se izognemo kasnejšim izzivom.
Pri dojenčkih je test sluha izredno zanesljiv za zgodnje odkrivanje težav. Zavedati se moramo tudi, da test sluha pri novorojenčkih ne predstavlja dokončne diagnoze, ampak prvi presejalni preizkus, ki lahko nakaže odstopanja ter nas usmeri k nadaljnji strokovni obravnavi.