Prijateljica, ki je bila v srednjih letih, je iskala novo zaposlitev. Pri prijavi na razpis je morala navesti svojo stopnjo izobrazbe in ugotovila je, da ni bila popolnoma prepriana, katera stopnja velja za njeno olo. Po pregledu sistema izobraevanja je hitro ugotovila, kako so te stopnje izobrazbe razdeljene, in poudarila, da je dobro poznati svojo stopnjo izobrazbe, saj to pogosto zahtevajo pri razlinih zaposlitvah.
Namer, stopnje izobrazbe oznaujejo doseeno raven formalnega izobraevanja. Ne uporabljajo se le pri zaposlitvenih razpisih, temve tudi pri nadaljnjem izobraevanju in za statistine podatke o izobraevanju. Prva stopnja je osnovnoolska izobrazba, ki pomeni konano osnovno olo in predstavlja temeljno raven znanja. Druga stopnja je nije poklicno izobraevanje, kjer gre za poklicne ole ali programe, namenjene pridobivanju praktinih znanj. Tretja stopnja je srednje poklicno izobraevanje, ki vkljuuje poklicne programe srednjih ol in pripravo na doloene poklice. etrta stopnja zajema srednje strokovno ali splono izobraevanje; pogosto gre za zakljueno srednjo olo ali gimnazijo, kar omogoa nadaljnji tudij. Stopnje se nadaljujejo z vieolsko izobrazbo, kjer gre za strokovne programe na viih olah, ki so bolj praktino usmerjeni, medtem ko visokoolska stopnja pomeni univerzitetni ali visokoolski strokovni program (pridobitev diplome). Nato sledi sedma stopnja, magistrski tudij, ki prinaa poglobljeno strokovno ali raziskovalno znanje, ter osma stopnja, ki je najvija in je namenjena raziskovalnemu ter akademskemu delu (doktorat).
Tako so stopnje izobrazbe pomembne, saj pomagajo doloiti zahtevnost delovnega mesta, omogoajo primerjavo izobrazbe med dravami in vplivajo na monosti zaposlitve. Izobraevanje je mogoe skozi vse ivljenje; mnogi nadaljujejo tudij tudi kasneje ali se odloijo za dodatne teaje in programe, ki izboljajo karierne monosti.