Nekaj časa nazaj sem morala paziti svojo nečakinjo. Moram priznati, da sem se tega res veselila. Že dolgo časa je nisem videla, zato sem se najinega druženja še toliko bolj veselila. Nekaj dni pred najinim srečanjem sem jo vprašala, kaj bi želela delati z mano, in povedala mi je, da je jahanje.
Nisem vedela, na koga se lahko zanesem, saj nimam veliko izkušenj na tem področju, zato sem poklicala svojo prijateljico, ki jih ima. Ima nekaj prijateljev, ki se s tem ukvarjajo, in tako sem lahko dobila informacije, kako in kam lahko greva jahati. Seveda sem ji tudi pojasnila, da gre tukaj za otroka in ne zame, in popolnoma je razumela celotno situacijo. Poskrbeli smo za čelado in vodstvo inštruktorja, zato je bilo vse varno in umirjeno.
Jahanje je bilo na koncu glavna aktivnost najinega druženja. Tisti dan se je, moram priznati, moja nečakinja imela zelo dobro. Bila sem zelo vesela, da sem ji lahko na nek način polepšala dan. Rekla je, da bi tak dan rada še kdaj ponovila, in prav tako je rekla, da bova šli še kdaj jahati. Omenila je tudi druge aktivnosti, ki bi jih rada preizkusila, pa je njena mama nanje redkeje utegne. Dejstvo je, da so to stvari, ki stanejo nekaj denarja, in verjamem, da starši težko sledijo željam svojih otrok. Ravno zato sem tukaj jaz kot zabavna teta, ki lahko malce razvaja svojo nečakinjo in jo pelje na nekaj, kot je na primer jahanje.
Priznati moram, da sem se tisti dan imela zelo dobro tudi jaz, in ko sem videla nasmešek na obrazu svoje nečakinje, sem bila ponosna in sem si rekla, da moram tudi sama večkrat narediti kaj takšnega. Čuvanje otrok res ni zahtevno; le posvetiti se jim moraš.