Spomnim se, da so včasih na travnikih seno sušili na kupe: zvečer so ga nabrali, naslednji dan pa znova raztrosili, da se je do konca posušilo. Ko je bilo res suho, so ga pograbili v vrste, naložili v nakladalko in odpeljali na skedenj ob kmetiji. Pogosto pa je seno medtem navleklo vlage in ni bilo več najbolj primerno za krmo.
Danes, ko se vračam domov, vidim bale sena zložene pri kmetih ali kar na travnikih. Sošolec, ki je ostal doma na kmetiji, mi je razložil, kako nastanejo. Priznala sem mu, da so bili včasih travniki lepši z majhnimi kupi sena, za katere smo se otroci skrivali, zdaj pa pogled preusmerijo bale v foliji. A prav ta folija je velika prednost, saj seno ali drugo krmo zaščiti pred vlago, omogoča lažje shranjevanje in zavzame manj prostora.
Glavna za to delo je balirka, ki deluje precej preprosto: v balirko se naloži material, ki ga mehanski ali hidravlični sistem stisne v balo. Ta je lahko okrogla ali kvadratna. Bala se nato zveže ali ovije v folijo in tako pripravljena izstopi iz stroja. Danes si marsikateri kmet težko predstavlja spravilo sena brez pomoči, ki jo nudi balirka, saj z njo pridobi veliko prostora in reda pri skladiščenju.
Seno in krma tako počakata suha in bolj sveža. Hitrejše delo, boljša zaščita ter urejenost so razlogi, da je balirka postala nepogrešljiva naprava na sodobnih kmetijah. Kmetje so si z njo občutno olajšali pospravljanje in dolgoročno izboljšali kakovost shranjene krme.